Brahms na potovanju v Španijo in Brazilijo – tako bi lahko bil naslov tega koncerta! Brahmsove male klavirske skladbe (v priredbah za dve kitari) se tu pojavljajo kot “lajtmotiv”, ponavljajoč se akustični vzorec, ki morda spominja na nenehno ponavljajočo se Promenado iz slavnih Slik z razstave Musorgskega. Toda z Johannesom Brahmsom ne gremo skozi razstavo, ampak na potovanje proti jugu. Njegovi intimni Intermezzi op. 116 in op. 118 ter Romanca op. 118, ki jih je napisal proti koncu svojega življenja kot pristno, mojstrsko eshatološko glasbo, nas popeljejo v španska mesta in regije, katerih zvočne krajine je proti koncu 19. stoletja Isaac Albeniz domiselno preoblikoval v glasbo. Na potovanju spoznavamo Mallorco (op. 202), Córdobo (iz Chant d’Espagne op. 232), Aragon (iz Dos danzas españolas op. 164) in Katalonijo (iz Suite española op. 47), ki so sestavljeni iz ljudskih plesov (kot sta corranda in jota aragonesa) in priljubljenih ljudskih melodij. Albeniz ustvarja umetne zvočne poklone svoji domovini. Zadnja postaja potovanja nas pripelje v Brazilijo z brazilskim skladateljem 20. stoletja Radamesom Gnattalijem. V Suiti Retratos iz leta 1956 je skladatelj v štirih stavkih predstavil štiri glasbene portrete, ki govorijo o štirih najpomembnejših akterjih brazilske popularne glasbe: Pixinguinhi, Ernestu Nazarethu, Anacletu de Medeirosu in Chiquinhi Gonzagi. Stavki niso le tipični “hommagi”, ampak tudi glasbena razmišljanja o slogovnih vprašanjih, ustvarjalnih postopkih in popularnih (plesnih) formah, ki jih Gnattali na zanimiv način premisli.
Koncert je bil v četrtek, 8. 12. 2022 ob 19:30 v Narodnem domu Celje.
O umetnikih:
Aljaž Cvirn (1992) je slovenski klasični kitarist, ki živi in deluje v Švici. Po končanih študijih na ljubljanski akademiji za glasbo, züriški visoki šoli za umetnost ter bazelski akademiji za glasbo, Aljaž trenutno poučuje kitaro na züriškem konservatoriju za glasbo in na glasbeni gimnaziji v Ustru. Obenem je tudi aktiven glasbenik, ki redno nastopa sam in v različnih komornih zasedbah.
Nastopal je po vsej Evropi; v Italiji, Švici, Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer je igral na različnih festivalih, kot so Zürich Guitar Days, Lucerne Guitar Festival, Postojnski kitarski festival, Stradivari Stiftung in v dvoranah, kot sta Slovenska filharmonija in dvorana luzernškega simfoničnega orkestra. Sodeloval je na številnih državnih in mednarodnih kitarskih tekmovanjih ter osvojil več kot 10 prvih, drugih, tretjih in posebnih nagrad. Leta 2014 je prejel Prešernovo nagrado, ki jo podeljuje Akademija za glasbo v Ljubljani. Njegov kitarski repertoar je zelo raznolik. Izvaja klasična dela vseh obdobij od renesanse, baroka do moderne glasbe 20. stoletja. Velik del njegovega repertoarja sestavlja komorna glasba v različnih zasedbah. Aprila 2017 je skupaj z nemško violončelistko Isabel Gehweiler posnel svojo debitantsko zgoščenko z naslovom »Sonate za violončelo in kitaro«, leta 2020 je sodeloval pri snemanju zgoščenke violinistke Tanje Sonc pod pokroviteljstvom Banke Slovenije, konec tega leta pa bo izšla tudi njegova prva samostojna zgoščenka.
V zadnjih letih se je uveljavil kot prepričljiv poustvarjalec in komorni glasbenik, ki ga po mnenju strokovne javnosti odlikujejo izvajalska dovršenost, stilna premišljenost in inovativne interpretacijske zamisli.
Jure Cerkovnik redno koncertira po Evropi in Aziji ter kot koncertant ali pedagog sodeluje na številnih glasbenih festivalih. Med njimi so kitarski festivali na Dunaju, v Zagrebu, Zürichu, Luzernu, Aarhusu, Sarajevu, Acerri in mednarodni festival kitare v Postojni. Leta 2018 in 2019 je nastopil na turneji na Japonskem in v Tajvanu; februarja 2017 je debitiral na solističnem recital v Koncertni hiši kot osrednjem dunajskem glasbenem prizorišču. Avstrijska prestolnica je bila odločilna za njegovo umetniško izoblikovanje, saj je leta 2013 diplomiral na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v razredu Alvara Pierrija. Po mojstrskih študijih je sledilo izpopolnjevanje v razredu Andersa Miolina v Zürichu na Visoki šoli za umetnost. V sklopu züriške Visoke šole za glasbo je do 2022 poučeval študente, poleg tega pa organizira tridnevni festival Zürich Guitar Days, z mojstrskimi tečaji in koncerti trenutno najbolj priznanih klasičnih kitaristov.
Kot solist je nastopil s Simfoničnim orkestrom iz Karlovih Varov, s Simfoničnim orkestrom Simfonika z Vrhnike, Ensemble Dissonance in s Sarajevskim filharmoničnim orkestrom. Premierno je izvedel več del slovenskih in tujih skladateljev, ki so mu nekatera izmed njih tudi posvetili. Decembra 2017 je izdal prvo zgoščenko Palettes (Baros Records) z deli Poncea, Ourkouzounova, Rebaya in Bogdanovića, zdaj pa skupaj s slovenskim baritonistom Jako Mihelačem pripravlja drugo zgoščenko, na kateri bosta v duu posnela več Juretovih priredb slovenskih samospevov za glas in kitaro.
Avtorica fotografij je Lea Remic Valenti
