četrtek, 23. oktober 2025 ob 19:30 v Narodnem domu Celje
Predkoncertni pogovor z umetniki ob 19:00
Nakup vstopnic
Nastopajoči:
Vid Sajovic, violina;
Anuša Plesničar, viola;
Katarina Kozjek, violončelo;
Ana Semič Bursać, klavir
Spored:
Zoltán Kodály (1882 – 1967): Intermezzo za godalni trio
Gustav Mahler (1860 – 1911): Klavirski kvartet v a-molu
Robert Schumann (1810 – 1856): Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47
O umetnikih:
Ana Semič Bursać je po zaključenem šolanju na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Heleni Megušar in Hinku Haasu diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak in magistrirala na Visoki šoli za glasbo v Baslu v razredu Tobiasa Schabenbergerja. V času šolanja je prejela več nagrad na pianističnih tekmovanjih ter se dodatno izobraževala pri Dmitriju Bashkirovu, Aleksandru Madžarju, Normi Fisher in drugih. Je prejemnica Škerjančeve nagrade ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani. Redno snema za arhiv RTV Slovenija, koncertira samostojno, kot solistka z orkestri in v komornih zasedbah ter sodelije v produkcijah Slovenskega
komornega glasbenega gledališča. Zaposlena je kot profesorica klavirja na Glasbeni šoli Celje.
Violinist Vid Sajovic je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Vasilija Meljnikova ter magistriral na Codarts University for the Arts v Rotterdamu pri Andrasi Czifri. Je nagrajenec številnih mednarodnih tekmovanj (Trst, Genova, Sremska Mitrovica) ter se je izpopolnjeval pri Ilyi Grubertu, Mishi Furmanu, Goranu Gribajčeviću, Gordanu Nikoliću in drugih. Kot solist je nastopil z Godalnim orkestrom Arseia in Komornim orkestrom Akademije za glasbo, koncertiral pa je v številnih evropskih mestih. Bil je član in koncertni mojster več komornih sestavov ter je od leta 2019 profesor violine in komorne igre na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.
Violistka in muzikologinja Anuša Plesničar je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na MUK Dunaj in na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, kjer je magistrirala v razredu Veita Hertensteina. Diplomirala je tudi iz muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je doktorska študentka na istem oddelku. Kot glasbenica sodeluje z uglednimi orkestri, med njimi Orkester Slovenske filharmonije, RTV Slovenija in Slovensko komorno glasbeno gledališče, je vodja viol v Komornem orkestru Amadeo ter soustanoviteljica Festivala Amadeo. Od leta 2021 vodi Slovensko muzikološko društvo, poučuje pa na Glasbeni šoli Škofja Loka.
Violončelistka Katarina Kozjek je diplomirala in magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Miloša Mlejnika. Je dobitnica številnih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih (Gorica, Legnago, Trst, Beograd, TEMSIG) ter se je izpopolnjevala pri Damirju Hamidullinu, Julianu Arpu in Wen-Sinn Yangu. Kot solistka in komorna glasbenica sodeluje z Glasbeno mladino Slovenije, Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in Ljubljanskimi solisti, igra v Godalnem kvartetu Emona in komornem orkestru Amadeo, s katerim redno nastopa doma in v tujini. Poučuje na Waldorfski glasbeni šoli in Glasbeni šoli Kranj.
O programu:
Schumann je Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47, napisal leta 1842, v izjemno ustvarjalnem obdobju, ko je nastalo več njegovih komornih mojstrovin. Nastal je kmalu po znamenitem Klavirskem kvintetu in velja za njegovo »ustvarjalno dvojčico«. Delo je posvetil ruskemu violončelistu Mathieuju Wielhorskemu, vendar ga je napisal z mislijo na ženo Claro, ki je ob premieri 8. decembra 1844 v Leipzigu tudi sedla za klavir.
Kvartet sestavljajo štirje stavki. Prvi, v sonatni obliki, se začne s himničnim uvodom, ki vodi v bolj gibčen del. Drugi stavek je scherzo z živahnim staccatom v g-molu in dvema kontrastnima trioma. Tretji stavek, Andante cantabile, velja za osrednji vrhunec skladbe, z enim najlepših violončelističnih tem v romantični glasbi. Zaključni stavek s kontrapunktsko zasnovo prepleta teme iz predhodnih stavkov in zaokroži delo v enovito celoto.
Ob praizvedbi je bil kvartet odlično sprejet in danes velja za enega najpomembnejših dosežkov komorne glasbe 19. stoletja – delo, ki je utrdilo žanr klavirskega kvarteta in postavilo temelje kasnejšim skladateljem.
Schumann je sicer že leta 1829 napisal zgodnejši klavirski kvartet v c-molu, svoje prvo večje komorno delo, a ta ni bil objavljen do leta 1979. Šele v »komornem letu« 1842 se je skladatelj v celoti posvetil tej zvrsti in zaporedoma ustvaril tri godalne kvartete, klavirski kvintet in nato še ta klavirski kvartet – vsa dela, ki danes veljajo za središče njegovega komornega opusa.
Mahler je Klavirski kvartet v a-molu začel komponirati proti koncu svojega prvega leta na dunajskem konservatoriju, star približno 15 ali 16 let. Delo je bilo prvič izvedeno 10. julija 1876 na konservatoriju, pri čemer je na klavirju igral sam Mahler, čeprav ni povsem jasno, ali je bil kvartet tedaj že dokončan. Po premieri je bil izveden še na domu zdravnika Theodorja Billrotha, tesnega prijatelja Johannesa Brahmsa, nato pa še 12. septembra 1876 v Mahlerjevem rojstnem mestu Iglau, skupaj z zdaj izgubljeno violinsko sonato.
Mahler je očitno razmišljal o izdaji kvarteta, saj rokopis nosi žig založnika Theodorja Rättiga in vsebuje tudi 24 taktov osnutka scherza v g-molu.
Po ponovnem odkritju rokopisa v 60. letih 20. stoletja s strani Mahlerjeve vdove Alme Mahler je delo doživelo prvo sodobno izvedbo 12. februarja 1964 v newyorški Philharmonic Hall, kjer so ga izvedli Peter Serkin in Galimirov kvartet. Britanska premiera je sledila 1. junija 1968 v londonski dvorani Purcell Room z Nemetovim ansamblom.