Na pobudo Hiše kulture Celje smo se na Malem odru Gledališča Celje vprašali: Kaj hočemo od celjske gledališke ponudbe? Z gosti — Mihom Golobom, novim direktorjem Gledališča Celje, Slavkom Pezdirjem, gledališkim kritikom in kulturnim novinarjem, Nušo Komplet Peperko, dramaturginjo in vodjo gledališkega cikla Hiše kulture Celje, Žigom Medveškom, ljubiteljskim igralcem, režiserjem in pedagogom — smo se pogovarjali o aktualnem gledališkem dogajanju, preprekah, s katerimi se soočajo vsi producenti in priložnostih za sodelovanje, skupen razvoj ter negovanje gledališke skupnosti.
Ugotovili smo, da Celje potrebuje sodoben kulturni center, ki bi omogočal gledališkim in plesnim ustvarjalcem brez lastnih prostorov nemoteno delovanje. Tu smo prepoznali neizkoriščen potencial Celjskega doma in se strinjali, da Gledališče Celje ni in ne more postati kulturni dom.
Strinjali smo se, da je ključna vzgoja občinstva, ki se začne že v otroštvu in ker v Celju primankuje kvalitetne ponudbe za najmlajše, smo pregovorili tudi dva predloga: redni nedeljski termin otroških predstav v Gledališču Celje oz. “konstanta ponudbe” kot je predlagal g. Golob ali glasbeno – gledališki program v obliki festivala, ki bi povezal vse celjske kulturne producente in v mesto pripeljal najboljše predstave sezone kot je predlagala ga. Komplet Peperko.
“Če je publike malo, moraš igrati več različnih predstav, da jo spet pridobiš,” je nadaljeval g. Pezdir. Da bi v lokalnem prebivalstvu vzbudili še več zanimanja za gledališče, smo se pogovarjali o možnostih uprizarjanja predstav na alternativnih prizoriščih v negledaliških prostorih ter o muzikalu, kot atraktivnemu in premalo zastopanemu žanru, ki ga je potrebno negovati, vanj vlagati in vzeti kot skupno zgodbo Celja. G. Medvešek pogreša “več interesa ne samo po ustvarjanju, ampak tudi po ogledu različnih predstav.” Debata tako nagovori tudi potrebno po večjem vključevanju publike z gojenjem rednega, sproščenega pogovora o aktualnih uprizoritvah z ustvarjalci ter skupni kritiški platformi (blogu).
Spraševali smo se o priložnosti za razvoj kulturnega turizma in marketinga ter nagovarjanju tako lokalnega kot vseslovenskega občinstva. Okroglo mizo pa smo sklenili z mislijo g Pezdirja, da “samo kvaliteta omogoča, da prepričaš. Kvalitete pa ni mogoče doseči drugače kot z ustvarjalno strastjo in s prepričanjem, da tisto, kar delamo delamo z vsem svojim bitjem in šele ta strast preide potem tudi na publiko in veže na sebe sorodno kvalitetne ustvarjalce.”
Brez dvoma je potrebno s takimi ali ciljno usmerjenimi razpravami zainteresiranih in aktivnih ustvarjalcev, producentov in obiskovalcev nadaljevati ter postopoma ustvariti sproščeno platformo za odprto izmenjavo aktualnih pobud, mnenj, strategij in taktik na področjih poklicne in ljubiteljske umetniške ponudbe.
