Dirigent Simon Dvoršak in pevske solistke Željka Predojević, Sara Lešnik in Irena Yebuah-Tiran so pripravili koncertni poklon velikanu glasbenega gledališča, skladatelju Kurtu Weillu. Na koncertu “Večer s Kurtom Weillom: od ekrana do odra” smo prisluhnili mojstrovinam iz muzikalov Opera za tri groše, Lost in the Stars, Street Scene, Knickerbocker Holiday in opere Vzpon in padec mesta Mahagony.
O nastopajočih:
Dirigent Simon Dvoršak je po končani srednji glasbeni šoli in gimnaziji v Celju najprej diplomiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru pod mentorstvom prof. Jožeta Fürsta, nato pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral v razredu maestra Marka Letonje in ob koncu študija prejel diplomo s posebno pohvalo (diploma summa cum laude). Izpopolnjeval se je pri Georgeu Pehlivanianu na akademiji v Španiji. Julija 2009 je bil sprejet na podiplomski študij na Mountview Academy of Theatre Arts v Londonu, kjer je z odliko zaključil specializacijo iz glasbenega gledališča. Že v času študija je bil asistent dirigenta Orkestra Slovenske filharmonije. Vodil je številne orkestre v Sloveniji in tujini. Redno sodeluje in koncertira z Orkestrom Slovenske filharmonije, orkestrom SNG Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, orkestri Akademije za glasbo, Orkestrom Slovenske vojske ter orkestri v Avstriji, Veliki Britaniji, Romuniji in na Hrvaškem. Dirigiral je vrsti koncertov Glasbene mladine Slovenije in Glasbene mladine ljubljanske. Veliko časa posveča glasbenemu gledališču, operi, opereti in muzikalu. Tako je kot dirigent pripravil in vodil številne premiere in krstne izvedbe del na številnih odrih v Sloveniji in tujini. Kot glasbeni vodja redno sodeluje pri opernih produkcijah Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Njegov repertoar obsega koncertna in gledališka dela od baroka do 21. stoletja. Na številnih koncertih je nastopil tudi kot pianist, korepetitor, pri čemer je sodeloval s priznanimi slovenskimi in tujimi, instrumentalnimi in pevskimi solisti. Pogosto snema za arhiv RTV Slovenija ter je reden član žirij na glasbenih tekmovanjih in festivalih. Kot gostujoči predavatelj redno pripravlja mojstrske tečaje v Sloveniji in Veliki Britaniji. Deluje kot umetniški svetovalec Hiše kulture Celje. Kot dirigent in pedagog se predano posveča delu z mladimi: je izredni profesor predava na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer opravlja tudi funkcijo prodekana za umetniško dejavnost. Je prejemnik bronastega celjskega grba za 25-letno delovanje v kulturi ter zlate plakete Univerze v Ljubljani.
Sopranistka, mag. Željka Predojević Korošec, prof., se je rodila v Dubrovniku, kjer je obiskovala Klasično gimnazijo in Srednjo glasbeno šolo. Prejela je prvo nagrado na državnem tekmovanju mladih glasbenikov in plesalcev Hrvaške.
Po končani maturi je študij nadaljevala na Akademiji za glasbo v Zagrebu, kjer je z odliko diplomirala in končala podiplomski študij pri prof. Vlatki Oršanić. Debitirala je v Puccinijevi operi “Gianni Schicci” in “Suor Angelica” v HNK Zagreb, kmalu so sledile druge vloge v operah “Medium” G. C.Menottija, v operi “Nikola Šubić Zrinjski” v HNK Split… Nastopila je z Dubrovniškim Komornim zborom in Dubrovniškim Simfoničnim orkestrom, Orkestrom zagrebške akademije, Orkestrom slovenske filharmonije, Orkestrom RTV SLO… Izmed številnih koncertov na Hrvaškem in drugje v tujini, bi posebej izpostavili sodelovanje z Adrienne Csengery na Festivalu Bela Bartok.
Izpopolnjevala se je na številnih mojstrskih seminarjih svetovno znanih umetnikov kot so Sylvia Sass, Thierry Pillon, Dalton Baldwin, Eva Blahova, Gerhard Zeller, Antoine Palloc, Irene Kudela, Alain Garichot, Philippe Abadie, Vlatka Oršanić, Andre Cougne, Hans Schellevies …
Intenzivno je nastopala v Theatre de la Cite Nice v Franciji, kjer se je izobraževala pri svetovno znani primadoni Elisabeth Vidal, svoje izobraževanje pa je nadaljevala tudi na Dunaju pri Kms Oliveri Miljaković.
Njena umetniška pot je tesno povezana s slovenskim Muzikalom, saj je kot solistka ali kot učiteljica petja sodelovala pri nastanku muzikalov Cvetje v jeseni, Vesna in Veronika Deseniška. Redno nastopa doma in v tujini, slovenska publika pa si jo je zadnja leta najbolj zapomnila po muzikalih Veronika Deseniška, skladatelja Leona Firšta in Mala nočna glasba, skladatelja Stephena Sondheima, kjer je blestela v vlogah Elizabete Frankopanske in Grofice Charlotte.
Mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran je z odliko diplomirala na salzburškem Mozarteumu v razredu prof. Ingrid Mayr ter zaključila podiplomski študij – smer samospev v razredu prof. Wolfganga Holzmairja. Zdaj redno sodeluje s prof. Snežano Brzaković. Debitirala je v ljubljanski Operi, poleg tega pa je sodelovala tudi z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Bavarskim radijskim orkestrom, ansamblom Recherche, ansamblom Klangforum…Nastopala je na festivalih v Salzburgu, Bregenzu, Styriarte, Wien Modern, Fido Burkini Faso, Zagrebački muzički bienale in v Beriovi Sinfoniji z Dunajskimi Filharmoniki ter v praizvedbi Haasove opere Melancholia v pariški Nacionalni operi. Veliko se posveča izvajanju sodobne klasične glasbe. Tako je sodelovala pri številnih krstnih izvedbah tako slovenskih (Svete, Stanič, Habe, Vrhunc, Kumar…) kot tujih skladateljev (Furrer, Haas, Lang, Gruber, Muetter,…).Je tudi članica Slovenskega komornega glasbenega gledališča, s katerim je izjemno uspešno nastopila v monooperi Ljubezenske pesmi Ane Sokolović. Redno sodeluje z Anton Podbevšek teatrom, kitaristko Evo Hren, Studiem XXV, poučuje petje na novomeški glasbeni šoli in je vodja mednarodnega pevskega tekmovanja v Novem mestu.
Sara Lešnik, magistra glasbene umetnosti in diplomirana vokalna pedagoginja, je študirala na univerzi Gustav Mahler v Celovcu in univerzi Codarts v Rotterdamu. Deluje kot pevka, performerka in vokalna pedagoginja. Uživa v iskanju novih interpretativnih možnosti ter kreativnih pristopov raziskovanja človeškega glasu in individualnega izražanja. Kot solistka je nastopila na priznanih festivalih, med drugim na O-Festival 2023 v Rotterdamu, Opera Forward 2023 v Amsterdamu in Austrian Music Week 2021 v Klagenfurtu. Je članica zbora Philharmonia Chor Wien, v sklopu katerega je sodelovala v izvedbah “Die Lustige Witwe” (F. Lehar, 2021), “Carmen” (G. Bizet, 2017) in “Die Fledermaus” (J. Strauss, 2016). Leta 2023/24 je v Slovenskem komornem gledališču nastopila v vlogi Anne v muzikalu “Mala nočna glasba” (S. Sondheim). Je soustanoviteljica interdisciplinarne zasedbe AFORM.duo, katera je zmagala na tekmovanju SpevSLAM 2023, se uvrstila v finale tekmovanja ARTEDEA 2024, bila del mednarodnega projekta ‘YoungEuropeSings 2023/24’ in se uvrstila na tekmovanje Franz Schubert and Modern Music Competition 2025.
O Kurtu Weillu
Življenje in delo znamenitega skladatelja nemškega rodu Kurta Weilla (1900—1950) je močno zaznamovala njegova selitev iz nacistične Nemčije v »svobodo« Združenih držav Amerike na eni in umetniško sodelovanje z Bertoldom Brechtom, enim izmed najpomembnejših ustvarjalcev in reformatorjev gledališča v 20. stoletju, na drugi strani. Ravno zaradi poznanstva in toliko bolj sodelovanja z znamenitim dramatikom in gledališkim teoretikom je Weill, kot ustvarjalec, pisal glasbo ne zgolj zaradi umetniškega izraza samega na sebi, temveč je verjel, da ima glasbena umetnost moč vplivati na resne spremembe in preobrate v družbi. V tem oziru so bila njegova dela vedno prepredena s političnimi in družbenimi zablodami, ki so aludirale na poslušalca. Poleg tehtnih libretov, ki jih je Brecht prispeval za nekatere izmed pomembnejših del iz Weillovega glasbenega opusa, je na skladatelja močno vplivala tudi Brechtova teorija »potujitvenega efekta«, preko katerega se je v 20. stoletju pričel razvijati nov pristop v glasbenem gledališču. »Umetnost ni zrcalo, ki ga nastavimo realnosti, ampak kladivo, s katerim jo oblikujemo,« je zapisal Brecht v enem izmed svojih znamenitih spisov in govori o tem, da je občinstvu, ki je del umetnostne izkušnje, potrebno preprečiti, da bi se močno emocionalno identificiralo z liki in dogodki na odru, saj jim slednje preprečuje poglobljen razmislek o videnem in slišanem. Namesto tega je cilj umetnosti spodbuditi razmislek in kritično analizo perečih družbeno-političnih tem. Ravno ta premišljevanja pa naj bi kasneje rezonirala tudi širše v družbi, kot kolektivno dobro.
Glasbena govorica Kurta Weilla je izjemno raznolika in inovativna, saj je v njej moč zaznati različne glasbene žanre, ki v prvi vrsti izvirajo iz klasične glasbe zahodnega sveta, nadalje pa tudi različni jazzovski vplivi, vplivi kabareta, operete in celo populistične glasbe. Tekstura je prepredena z obogateno ritmiko, ki rada vključuje tudi kompleksnejše harmonije in orkestracijo, ki izvira iz skladateljeve »klasično« usmerjene izobrazbe, ki ga je dodobra zaznamovala in izoblikovala. Ravno s pomočjo bogate orkestracije mu je na najbolj subtilen način uspelo podčrtati v svojih delih emocionalno intenzivnost dogajanja na odru, hkrati pa je njegova melodika zapisana preprostosti, v najboljšem pomenu besede, saj so njegove melodije zlahka prepoznavne, kar omogoča širšemu občinstvu, da se poveže in identificira z njegovimi glasbenimi deli in toliko bolj sporočilnostjo, ki jo le-ta prinaša v svoji zavesti. Weill tako stoji krepko na stališču nove stvarnosti, ki mu glasba ob tekstu služi le še kot sicer prepotrebno dopolnilo.
Na današnjem koncertnem dogodku bomo sicer slišali odlomke iz pomembnejših del, povezanih z Weillovo glasbeno ustvarjalnostjo, izmed katerih je Opera za tri groše (1928), zagotovo zgodnji vrhunec skladateljeve ustvarjalnosti, če ne celo eno najslovitejših odrskih del 20. stoletja. Skoraj stoletje po njenem nastanku je delo presunljivo pronicljivo in predstavlja aktualen spoj dramskega in glasbenega gledališča, v katerem vsebina gre za predelavo angleške baladne opere Johna Haya iz 18. stoletja z naslovom Beraška opera, v kateri je avtor zastopal razsvetljensko tezo o enakosti vseh ljudi. Brechtova različica je postavljena v bolj sodobno, urbano okolje, kjer se avtor v poanti dela osredotoča predvsem na moralno propadanje, kritiko kapitalizma v polnem razcvetu in družbene neenakosti, ki se temu pritičejo. Zgodba se vrti okoli Mackieja Messerja (»Mack the Knife«), nevarnega in brezsrčnega kriminalca, ki je obenem tudi velikosrčen manipulant in ljubimec ženske, po imenu Polly Peachum. Iz prvega ustvarjalnega obdobja Weilla in ravno tako v sodelovanju z dramatikom B. Brechtom je luč sveta v letu 1930 ugledalo še eno operno delo z naslovom Vzpon in padec mesta Mahagonny. Glasbeno-gledališko delo, ki je postalo eno izmed pomembnejših del nemške avantgarde takrat, je v svojem bistvu politična satira, ki ponovno obravnava vprašanja kapitalizma, pohlepa, moralnosti in družbenih vrednot, preko zgodbe, ki se dogaja v izmišljenem mestu Mahagonny, ki je zasnovano kot igrišče bogatih in raj za iskanje najrazličnejših zemeljskih užitkov.
V drugem ustvarjalnem obdobju in po selitvi v Ameriko so nastala tudi dela: muzikal iz leta 1938 Knickerbocker Holiday, ki je nastal v sodelovanju z tekstopiscem Maxom Marcinom, opera Street Scene iz leta 1947 v sodelovanju z libretistom Elmerjem Ricem in muzikal Lost in the Stars, ki ga je skladatelj ustvaril v letu pred svojo smrtjo in je nastal po knjižni predlogi Cry, the Beloved Country pisatelja Alana Platona. V prvo omenjenem muzikalu, Knickerbocker Holiday, se zgodba odvija v 17. stoletju v New Yorku, katere osrednji lik je guverner Peter Stuyvesant, katerega politična vladavina je izjemno neuspešna. Drugi omenjeni muzikal, Lost in the Stars, obravnava kompleksna vprašanja rasne neenakosti v Južni Afriki, katerega zgodba se osredotoča na zgodbo črnskega duhovnika, ki se trudi najti spravo in ljubezen v svetu, preplavljenem z nespravljivimi socialnimi konflikti. In še poslednje delo današnjega večera, opera v dveh dejanjih z naslovom Street Scene, katere zgodba se odvija v meščanski soseski v New Yorku in prikazuje vsakdanje življenje ljudi v naselju, njihove ljubezenske zgodbe, najrazličnejše družinske konflikte in socialne napetosti.
Ob koncu lahko ponovno zapišemo, da je glasbena invencija skladatelja Kurta Weilla pomembno vplivala na sam razvoj glasbenega gledališča, in da so njegova dela še kako relevantna in priljubljena tudi v današnjem času. Njegova neizmerljiva sposobnost kvalitetnega mešanja različnih glasbenih žanrov, in toliko bolj njegov politični angažma, sta resnično ustvarila glasbo, ki je ne le visoko estetska, temveč tudi globoko družbeno in kulturno vplivna. Ali kot je zapisano:
Saj beda ni le pamet, je koš brig,
pogum ni slava, je napor.
O, revež brihtni, ki si brez zavor,
brž ko prekineš z veličino stik,
problem te tvoje sreče sam splahni:
le ta, ki mu je dobro, res živi.
(Iz: B Brecht: Opera za tri groše)
Anuša Plesničar
Fotografije